Značilnosti postopka brizganja dvo{0}}barvnih izdelkov so naslednje.
Dvo{0}}barvni stroji za brizganje so običajno opremljeni z dvema ali več sklopi naprav za brizganje plastificiranja. Strukturo enote za vbrizgavanje (kot je vzporedna in enosmerna, vzporedna in nasprotna, v obliki črke L- itd.) in mehanizem za vpenjanje kalupa (kot je rotacijski tip, tip vrtljive gredi itd.) je treba ujemati glede na specifični proizvodni proces. [3] Šoba mora imeti posebno strukturo v skladu s proizvodno metodo ali pa mora biti opremljena z dvema nizoma kalupov z enako strukturo, ki ju je mogoče vrteti in prestavljati. Med brizganjem plastificiranja morajo biti parametri postopka, kot so temperatura taline, tlak brizganja in prostornina taline brizganja v obeh sklopih naprav za brizganje plastificiranja, enaki.
V primerjavi z navadnimi brizganimi plastičnimi izdelki dvo-barvni brizgani plastični izdelki zahtevajo višje parametre za temperaturo taline in tlak vbrizgavanja med vbrizgavanjem. Glavni razlog je, da je pretočni kanal kalupa pri dvo-barvnem brizganju razmeroma dolg in struktura razmeroma zapletena, kar ima za posledico večjo odpornost proti toku taline.
Dvo-barvni brizgani plastični izdelki morajo uporabljati surovine z dobro toplotno stabilnostjo in nizko viskoznostjo taline, da se prepreči razgradnja zaradi visoke temperature taline in dolgega časa zadrževanja v pretočnem kanalu. Običajno uporabljena plastika vključuje poliolefinske smole, polistiren in ABS. Izbira materiala mora izpolnjevati osnovne zahteve združljivosti lepila in združljivosti obdelave. Za zagotovitev kakovosti lepljenja se pogosto izberejo kombinacije materialov z združljivimi molekularnimi verigami (kot sta PC in TPU), razlika v tališčih med obema materialoma pa mora biti običajno večja ali enaka 30 stopinjam, da se prepreči razslojevanje.
Pri brizganju dvo{0}}barvnih plastičnih izdelkov je treba uporabiti višje temperature taline, višje temperature kalupa, višje tlake vbrizgavanja in višje hitrosti vbrizgavanja, da bi zagotovili dobro zlitje dveh različno obarvanih talin v kalupu in zagotovili kakovost vlivanja brizganega izdelka.
Študije so pokazale, da ključni procesni parametri (temperatura taline, zadrževalni tlak, hitrost vbrizgavanja in temperatura kalupa) pomembno vplivajo na kakovost izdelka (kot sta prostorninsko krčenje in indeks krčenja), vrstni red njihovega vpliva pa je bil predhodno določen s poskusi. Poleg tega ima ta proces ozko okno, ki zahteva izjemno natančen nadzor temperature materiala in zaporedja vbrizgavanja; na primer, temperaturna razlika ±5 stopinj med mehkimi in trdimi plastičnimi materiali lahko vodi do 30-odstotnega zmanjšanja trdnosti lepljenja.
Zasnova kalupa je natančna in struktura je posebna, pogosto opremljena z visoko{0}}natančnimi vrtljivimi ali drsnimi mehanizmi, kot je zahteva za koaksialnost gramofona manjša ali enaka 0,005 mm. Površine iz trde plastike so običajno zasnovane z utori v obliki lastovičjega repa, nizi mikro-luknjic in drugimi povezovalnimi strukturami, medtem ko se morajo vrata iz mehke plastike izogibati šibkim območjem na spoju med trdo in mehko plastiko, da se doseže mehansko povezovanje med materiali in zagotovi natančnost poravnave.
Poleg tega ima postopek dvo-barvnega brizganja v primerjavi z običajnim brizganjem bistveno več vplivnih dejavnikov in vključuje negotovosti, kot je spajanje vmesnikov, kar pogosto uporabljeni programski opremi CAE otežuje izvajanje celovitih in podrobnih simulacij. Rezultati simulacije se običajno uporabljajo le kot referenca za dejansko proizvodnjo.